Osemdeset let Partizanskega pevskega zbora

Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen 20. aprila 1944 v vasi Planina pod Mirno goro nad Semičem pod imenom Invalidski pevski zbor. Prvi zborovodja je bil prof. Karol Pahor, ki je hitro zbral 17 pevcev v partizanski bolnišnici nad vasjo Planina, kjer so ranjeni borci okrevali. Vadili so dvakrat dnevno in 21. maja so v Semiču zapeli deset pesmi na svečanosti ob obletnici smrti Toneta Tomšiča.

Aprila 2024 je zbor praznoval 80 let delovanja. Za ta jubilej je naš basist Valentin Zibelnik za zbornik, ki ga je zbor izdal ob visokem jubileju, zapisal:

“Težko je na kratko opisati 80 let delovanja zbora, ki so bila včasih manj, včasih bolj uspešna, vesela in srečna. Vsi občutki so objeti v pesmi, srčnem petju in varovanju velike pridobitve daljnega 20. aprila 1944. Narodna pesem, pesem upora in od samega začetka 2. svetovne vojne ustvarjana ter uglasbena partizanska pesem je zaživela z rojstvom partizanskega pevskega zbora. Takrat je prof. Karol Pahor v težavnih vojnih razmerah v bolnišnici Planina zbral prvih 17 pevcev – okrevajočih ranjencev, ki niso mogli več sodelovati v bojih. Od tod izhaja tudi tedanje ime Invalidski pevski zbor. S trdim delom je kmalu ponesel ubrano pesem med borce na položajih in med trpeče ranjence po skritih bolnišnicah po osvobojenem ozemlju … Pesem je dvigala borbeni duh in upanje Slovencev. Zadnjo vojno pomlad je zbor tedaj že z novim dirigentom prof. Pavlom Šivicem pel ranjencem po zavezniških bolnišnicah v Italiji. Po vrnitvi v domovino – na sam dan njene osvoboditve – je podaril Ljubljančanom najlepše darilo; ubrano, umetniško izpiljeno, udarno partizansko pesem. Ta je z besedili partizanskih pesnikov in glasbenih stvaritev znanih glasbenikov Pahorja, Kozine, Simonitija, Gobca, Šivica, Kuharja idr. pomenila enkraten pojav v trpeči Evropi. Takrat so imeli za seboj že približno 120 nastopov.

Zbor se je po osvoboditvi za krajši čas razšel, vendar je kmalu znova zaživel pod vodstvom Pavla Šivica v sodelovanju s skladateljem ter večletnim harmonikašem Janezom Kuharjem.. Dobil je tudi novo ime Partizanski invalidski pevski zbor.

Partizanska pesem je postala ena največjih narodovih vrednot. Pesem, ki smo jo Slovenci vzljubili, vzeli za svojo in jo ponotranjili, ni bila več izvajana le ob spominjanju na vojne grozote in silne žrtve minule vojne. Postala je spremljevalka in oblikovalka narodovega značaja. Predstavljala je veliko pomočnico pri povojni obnovi in izgradnji porušene domovine, radijski posnetki pa so partizansko pesem ponesli v vsak slovenski dom. Tudi zato je bil zbor vedno lepo sprejet v vsej ožji in širši domovini.

V 50. in 60. letih je pesem upora odmevala po celi državi in po Evropi, tako v Italiji, Avstriji, Češki, Poljski, Romuniji, Nemčiji, Bolgariji, Madžarski, Nizozemski … Vabila za ponovne nastope in turneje so prihajala od vsepovsod. Zbor je prejemal tudi mnoga javna priznanja in pohvale. Skozi desetletja je zbor prepeval s številnimi pevskimi zbori na svojih ali kot gost na njihovih koncertih.

Devetdeseta so z osamosvojitvijo Slovenije sicer prinesla veliko pridobitev, čeprav je partizansko pesem nenaklonjenost nekaterih novih družbenih struktur hotela izriniti iz kulture. Vztrajna prizadevanja tedanjega zborovodje prof. Franca Gornika in 22 pevcev so ohranila ta del naše kulture. Zbor, ki se je zopet povečal, je
nadaljeval svoje poslanstvo.

Najdaljše obdobje vodenja zbora, ki je po prenehanju petja vojnih invalidov spremenil ime v Partizanski pevski zbor, sta imela Radovan Gobec (1953 – 1980) in France Gornik (1992 – 2017). Zbor so vodili še Milivoj Šurbek (1980 – 1985), Ciril Cvetko (1985 – 1990), Peter Škerjanec (1990 – 1992), Iztok Kocen (2017 – 2022) in od leta 2022 naprej Jakob Barbo. Glasbeno spremljavo s harmoniko so izvajali Janez Kuhar, Franc Milek, Tone Bukovnik, Peter Bratoš in Branko Sladič. Do leta 2014 je zbor izvedel preko 3000, do 2024 pa še približno 400 nastopov.”

Spomladi leta 2023 je Partizanski pevski zbor Koordinatorju varstva nesnovne kulturne dediščine pri Slovenskem etnografskem muzeju poslal pobudo za vpis izvajanja partizanske pesmi v register nesnovne kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo RS je dne 22. maja 2024 pod imenom enote “Petje partizanskih pesmi” vpisalo enoto v register nesnovne kulturne dediščine. Vpis lahko pogledate na povezavi.